Obvestila

Nacionalni mesec skupnega branja 2019

Mednarodni dan pismenosti, ki ga obeležujemo vsako leto 8. septembra, je tudi uradni začetek Nacionalnega meseca skupnega branja in traja do 13. oktobra. Cilj je dvigniti zavedanje ljudi vseh generacij o pomenu in pomembnosti branja kot dejavnosti, ki spodbuja k razmišljanju in krepi znanje, spomin in koncentracijo ter  pomaga izboljšati zdravje in zmanjšuje stres.

Z načrtnim razvojem bralne pismenosti in bralne kulture se pridružujemo široko zasnovani evropski kampanji Evropa bere. Skupni cilj kampanje je dati vsakemu državljanu možnost postati bralec in polno sodelovati v evropski družbi.

UNESCO POSLANICA OB MEDNARODNEM DNEVU PISMENOSTI 2019 poudarja pomen PISMENOSTI IN VEČJEZIČNOSTI.

»Naš svet je bogat in raznolik, na njem se govori okoli 7.000 živih jezikov, ki so orodje sporazumevanja, vseživljenjskega učenja in vključevanja v družbo in delo. Povezani so tudi s posameznimi identitetami, kulturami, svetovnimi nazori in znanjem. Sprejemanje jezikovne raznolikosti v izobraževanje in razvoj pismenosti je torej ključno za razvoj vključujoče družbe, ki spoštuje različnost in razlike ter zagotavlja človekovo dostojanstvo.«

Boljša pismenost lahko spreminja življenja ali pa nam le pomaga, da lažje živimo!

Tudi med nami so posamezniki, ki imajo težave z branjem in razumevanjem besedil.

Naredimo korak naprej: začnimo brati! Že danes – vsaj 10 minut. Berimo skupaj!     

 

Mednarodni mesec šolskih knjižnic 2018

Letošnje geslo “Zakaj imam rad/a svojo šolsko knjižnico” poudarja samoreflektivno – čustveno komponento pomena šolskih knjižnic posameznikom in skupnostim. Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju medosebnih kompetenc, spodbujanju k strpnosti s sprejemanjem drugačnosti in pri razvoju posameznikovega kritičnega mišljenja, šolski knjižničarji pa so pomemben člen med učencem, učitelji in starši s sodelovanjem pri medpredmetnem poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in ostalih kompetenc, ki so potrebne za delovanje v današnji družbi.

S praznovanjem mednarodnega meseca šolskih knjižnic lahko spodbudimo k razmišljanju o široki paleti dejavnosti, s katerimi knjižnice učence in starše opremljajo za življenje.

 

V naši šolski knjižnici smo v mesecu oktobru 2018 pripravili več razstav in izvajali dejavnosti na temo branja in promocije šolske knjižnice:

  • Razstava knjig v okviru projekta Rastem s knjigo, s katero smo želeli izpostaviti doslej izbrane knjige, še posebej letošnjo Avtobus ob treh.
  • Razstava Beremo skupaj v šolski knjižnici in na hodniku pred predavalnico (v času roditeljskih sestankov), s katero smo želeli starše in učence opozoriti na pomen skupnega branja. Še posebej smo k skupnemu branju pozvali starše prvošolcev na roditeljskem sestanku.
  • Na podružnični šoli Dobrnič so učenci razmišljali o pomenu šolske knjižnice, oz. Zakaj imam rad šolsko knjižnico?. Nastali so zanimivi odgovori, zato so učenci na to temo oblikovali tudi razstavni pano, katerega so dopolnili s svojimi najljubšimi knjigami.
  • Knjižna uganka meseca oktobra je bila tudi letos posvečena mesecu šolskih knjižnic, tokratna tema je bila postavitev gradiva v šolski knjižnici.
  • V tem mesecu, in sicer 16. oktobra, nas je obiskala tudi ilustratorka, domačinka Marta Bartolj, ki je učencem 5. in 6. razreda predstavila pot knjige od osnutka do izida in predstavila svojo knjigo Kje si?.
  • V tednu otroka smo na razstavnem panoju izobesili Lainščkovo pesem Prosti čas. Učenci 5. in 6. razreda so v prostem času, ki ga preživijo v šolski knjižnici, pesem ilustrirali in okrasili pano. Sočasno pa smo poiskali in izpostavili knjige, ki opisujejo igre in ustvarjanje v prostem času.

 

Rastem s knjigo 2018

V petek, 21. septembra 2018, so imeli sedmošolci kulturni dan z naslovom Rastem s knjigo.

V šolskem letu 2018/2019 poteka projekt »Rastem s knjigo OŠ« za sedmošolce že trinajstič. Gre za nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture, s katerim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« so:

– spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja, – promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja,

– spodbujati bralno motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic,

– motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

Za osnovnošolce je bila izbrana knjiga pisateljice Nataše Konc Lorenzutti: Avtobus ob treh (22.000 izvodov).

Nataša Konc Lorenzutti: AVTOBUS OB TREH (ali Društvo mlajših starejših bratov)

Založba Miš, Ljubljana, 2016

csm Avtobus ob treh naslovka

Ogledate si lahko predstavitveni film.

Pripoved Avtobus ob treh je klasična mladinska povest o odraščanju, o prvih prijateljstvih in zametkih ljubezni, o prvih grenkih srečanjih z manj prijaznimi življenjskimi okoliščinami, o radostih sproščenih šolskih počitnic, o fantovskih avanturah in preizkušnjah, o prvih razočaranjih in soočenjih s temnimi platmi življenja. Zgodbo o prijateljstvu med dvema štirinajstletnikoma – Tinetom, domačinom iz prijazne primorske vasi v bližini Nove Gorice, in Petrom, Ljubljančanom s Prul, ki pride za nekaj časa k njemu na počitnice na deželo – pripoveduje prvoosebni pripovedovalec Tine. Fant, ki premore precejšnjo mero domišljije in sposobnost bistrega samoopazovanja, skozi vso pripoved daje bralcu vedeti, da bo njegova poklicna pot pisateljevanje, zato med svojo pripoved nenehno vpleta včasih bolj včasih manj duhovite (malone brechtovske potujitvene) digresije o tem, kako bi v določeni življenjski situaciji, v kateri se znajde kot akter, ravnal njegov romaneskni junak.

In prav v tej samoopazujoči se razdalji pripovedovalca, ki ji ne manjka kanca samoironije, je tudi skrit poglavitni šarm pričujočega pisanja, ki sicer dovolj običajno in vsakdanjo zgodbo o odraščanju najstnikov na pragu pomembnih življenjskih prelomnic in zrelostnih preizkušenj dviguje iz povprečja tovrstne proze in ji dodaja žlahten literarni lesk.

Jezik pripovedi je jasen, tekoč, skuša se približevati načinu izražanja današnjih najstnikov, zato mestoma rahlo odstopa od jezikovne norme, vendar je hkrati dovolj barvit in sočen pa v logiki izraza dovolj natančen, da dopušča gladek pripovedni lok in slikovitost izrazja obenem.