Obvestila

NOČ KNJIGE 2020 smo na OŠ Trebnje obeležili z ZAKLJUČKOM BRALNE ZNAČKE za odrasle. 

Načrtovanega zaključka letošnje sezone branja odraslih za bralno značko zaradi trenutnih razmer nismo mogli izpeljati. Želja po druženju ob knjigah nas ni ustavila, zato smo imeli zaključno srečanje v virtualnem okolju, in sicer v četrtek, 23. aprila 2020, ob 19. uri.

Počastili smo praznik knjige, ki se v okviru projekta Noč knjige obeležuje po celem svetu. Letošnji fokus Noči knjige je bil France Prešeren in praznovanje 220-letnice njegovega rojstva. Prešernove verze upanja in novega življenja smo prepletali z zgodbami iz prebranih knjig. Spletno srečanje bralcev je potekalo prijetno in živahno skoraj eno uro. Prisotnih je bilo 11 udeležencev. Pogovor sva vodili šolski knjižničarki Mojca Bahun in Maja Ule. Najbolj izpostavljene knjige slovenskih avtorjev so bile: Ninina pesnika dva, Kamen nad gladino, Hotel sem prijeti še luno, Gimnazijec, Srečne zgodbe bolečina.

Priznanja za opravljeno bralno značko odraslih OŠ Trebnje bomo podelili, ko bomo spet v šoli.

Pogovor smo sklenili z mislimi, ki smo jih izluščili iz prebranih knjig:

Ljudje se doma premalo pogovarjamo. Nikoli nisi popoln, si pa lahko uspešen. Vse se začne in konča v družini. Nihče ne gre brez ovir skozi življenje.

Trebnje, 23. april 2020                                                                               Šolska knjižnica

2. april – mednarodni dan knjig za otroke

 

 

Poslanico z naslovom Lakota po besedah

je napisal Peter Svetina,

plakat in vabilo-kocko je ustvaril Damijan Stepančič,

vse gradivo je oblikovala Melita Rak.

Seznam knjig, ki sta jih ustvarila Peter Svetina in Damijan Stepančič.

Peter Svetina

LAKOTA PO BESEDAH

V moji deželi konec aprila ali začetek maja ozelenijo grmi, ki jih kmalu nato naselijo zapredki metuljev. Kot vata ali kot sladkorna pena zgledajo, ličinke pa požirajo list za listom, dokler grmi niso videti popolnoma opustošeni. Ko se metulji razvijejo, odletijo, grmički pa kljub temu niso uničeni. Ob letu ponovno ozelenijo, spet in spet.
To je podoba pisateljice, podoba pesnika. Zgodbe in pesmi ju izjejo, izčrpajo ju, in ko so napisane, odletijo, odidejo v knjige, odidejo med poslušalce. To se ponavlja. 
In kaj se zgodi s pesmimi in zgodbami?
Poznam fanta, ki so mu operirali oči. Dva tedna po operaciji je moral ležati le na desnem boku, potem še mesec dni ni smel brati, ničesar. Ko je po mesecu in pol prijel v roko knjigo, se mu je zdelo, kot da bi besede z žlico zajemal iz sklede. Kot da bi jih jedel, zares jedel.
In poznam dekle, ki je zdaj učiteljica. Pravi: Otroci, ki jim starši niso brali knjig, so siromašni.
Besede v pesmih in zgodbah so hrana. Niso hrana za telo, nihče si z njimi ne bo napolnil želodca. So hrana za duha in dušo.
Kadar je človek lačen in žejen, se mu stisne želodec, osušijo se mu usta. Išče, kje bi lahko dobil vsaj kos kruha, skodelico riža, koruze, kakšno ribo ali banano. Bolj ko je lačen, bolj se mu oži pogled, ne vidi več drugega kot par grižljajev, ki bi ga nasitili.
Lakota po besedah se ne kaže tako, kaže se kot malodušnost, kot brezbrižnost, kot arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili.
To lakoto potešijo pesmi in jo potešijo zgodbe.
Če tega doslej nismo počeli, je upanje, da se nasitimo?
Je. Fant bere, skoraj ni dneva, da ne bi bral. Punca, ki je postala učiteljica, bere zgodbe svojim šolarjem. Vsak petek. Vsak teden. Če kdaj pozabi, jo na branje spomnijo otroci sami.
Pa pisateljica in pesnik? Ob letu bosta ozelenela. In spet ju bodo izjedle zgodbe in pesmi, ki bodo kot metulji poleteli na vse strani. Spet in spet.

 

Pozivamo vas, da si izberete knjigo Petra Svetine ali Damijana Stepančiča s seznama, in preberete odlomek ali več.

Na povezavi si lahko ogledate posnetke (FB), ki jih ob letošnjem praznovanju 2. aprila z nami delijo različni bralci.

Delite dobre knjige in si bogatite čas. V teh dneh smo še posebej lačni besed.

Želimo vam obilo zdravja in dobrih knjig.

Noč v knjižnici 2020

V četrtek, 30. januarja, smo na OŠ Trebnje izvedli že tretjo NOČ V KNJIŽNICI, na kateri je sodelovalo 18 učencev 8. in 9. razredov in učiteljice Nataša Hribar, Tanja Dvornik ter šolski knjižničarki Mojca Bahun in Maja Ule. Tema druženja je bilo branje zgodb izjemnih osebnosti, ki so spremenile svet.

Dogodek smo pričeli o obiskom Trebanjke Jožice Bolanča, ki veliko potuje, in nam je kar iz rokava stresala vtise in zanimivosti z različnih koncev sveta (Peru, Japonska, Tibet). V nadaljevanju smo iz knjig brali zgodbe posameznikov, ki so s svojo drugačnostjo in vrlinami pustili pečat v svetu. Po branju smo med pogovorom izluščili vrednote, ki lahko vsakemu posamezniku pomagajo živeti, se razvijati in uspevati.

Večerni sprehod in večerjo smo sklenili z druženjem ob zabavnih igrah, ko se je lahko vsakdo sprostil in izrazil svojo družabnost in kreativnost. Noč smo prespali med knjižnimi policami z mislijo: »Svet okrog tebe so zgradili ljudje, ki niso bili nič pametnejši od tebe. (Steve Jobs)

Šolski knjižničarki

Rastem s knjigo 2019

V petek, 27. septembra 2019, bodo imeli sedmošolci kulturni dan z naslovom Rastem s knjigo.

V šolskem letu 2019/2020 poteka projekt »Rastem s knjigo OŠ« za sedmošolce že štirinajstič. Gre za nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture, s katerim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« so:

– spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja, – promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja,

– spodbujati bralno motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic,

– motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

Za osnovnošolce je bila izbrana knjiga pisateljice Janje Vidmar Elvis Škorc, genialni štor. Ogledate si lahko predstavitveni film o izbrani knjigi.

ANOTACIJA IZBRANE KNJIGE

 Vidmar, Janja: Elvis Škorc, genialni štor.

Dob pri Domžalah: Miš, 2018.

Utemeljitev strokovne komisije za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture JAK:

Kaj vse se lahko pripeti ne preveč nerodnemu, ne pretirano grdemu, ne povsem nesrečnemu in zagotovo ne predebelemu trinajstletniku? Ko ga posrka črna luknja, je vse mogoče. Ob izdatni porciji bruhcev in kakcev se z zavidljivo hitrostjo suka od groženj do obljub, od Bajsa do Supercarja, od pekla do raja, pa spet nazaj. In ko se mu izneveri še največji zaupnik, ni druge, kot da končno pobegne od doma. »Podrekano stanje«, bi rekel Elvis Škorc.

Roman je napisan kot neke vrste sproti nastajajoči notranji monolog glavnega protagonista, kot čisto posebna intimna izpoved, namenjena še nerojenemu bratcu (za katerega se čisto na koncu – da bi šlo Elvisu ja vse navskriž – izkaže, da bo pravzaprav sestrica), kot zaupno poročilo in komentar o vsem, kar se mu nevšečnega, zoprnega, a tudi zabavnega in lepega dogaja v življenju. Gre potemtakem za prvoosebno pripoved v avtentičnem jeziku današnjih najstnikov, polnem žmohtnih slengovskih izrazov in obrazcev vsakdanje pogovorne govorice, v bogatem, sočnem in duhovitem idiomu iskrenega in bistrega fanta, ki spontano daje duška vsem svojim notranjim stiskam, dvomom, strahovom, pa tudi radostim in nagajivostim, hrepenenju in sanjarijam. Knjiga v svoje iskrivo in sproščeno besedje subtilno lovi razpoloženje, čustvovanje in mišljenje sodobnega urbanega adolescenta, vpetega v omrežje najsodobnejše komunikacijske tehnologije – od pametnega telefona do interneta in družabnih omrežij –, pri tem pa se avtorica skrbno ogiba vsakršnega pedagoškega moraliziranja, se niti za trenutek vzvišeno in vsevedno ne dvigne nad svoje junake ter njihov predstavni in pojmovni svet, ampak dosledno vztraja v njihovi imanentni najstniški perspektivi in pogledu na svet vrstnikov in odraslih.

Kalejdoskop čustev, sočnih dialogov, situacijskih zadreg in izjemnih jezikovnih vragolij uvršča tega »slovenskega Jadrana Krta« med vrhunce sodobne izvirno slovenske najstniške literature. Z občutno mero samoironije, humorja in vratolomne razgibanosti avtorica v svoji prepoznavni maniri spretno ovekoveči sodobno najstniško izkušnjo, ki bo prepričala še tako nezainteresiranega bralca.

Nacionalni mesec skupnega branja 2019

Mednarodni dan pismenosti, ki ga obeležujemo vsako leto 8. septembra, je tudi uradni začetek Nacionalnega meseca skupnega branja in traja do 13. oktobra. Cilj je dvigniti zavedanje ljudi vseh generacij o pomenu in pomembnosti branja kot dejavnosti, ki spodbuja k razmišljanju in krepi znanje, spomin in koncentracijo ter  pomaga izboljšati zdravje in zmanjšuje stres.

Z načrtnim razvojem bralne pismenosti in bralne kulture se pridružujemo široko zasnovani evropski kampanji Evropa bere. Skupni cilj kampanje je dati vsakemu državljanu možnost postati bralec in polno sodelovati v evropski družbi.

UNESCO POSLANICA OB MEDNARODNEM DNEVU PISMENOSTI 2019 poudarja pomen PISMENOSTI IN VEČJEZIČNOSTI.

»Naš svet je bogat in raznolik, na njem se govori okoli 7.000 živih jezikov, ki so orodje sporazumevanja, vseživljenjskega učenja in vključevanja v družbo in delo. Povezani so tudi s posameznimi identitetami, kulturami, svetovnimi nazori in znanjem. Sprejemanje jezikovne raznolikosti v izobraževanje in razvoj pismenosti je torej ključno za razvoj vključujoče družbe, ki spoštuje različnost in razlike ter zagotavlja človekovo dostojanstvo.«

Boljša pismenost lahko spreminja življenja ali pa nam le pomaga, da lažje živimo!

Tudi med nami so posamezniki, ki imajo težave z branjem in razumevanjem besedil.

Naredimo korak naprej: začnimo brati! Že danes – vsaj 10 minut. Berimo skupaj!     

 

Mednarodni mesec šolskih knjižnic 2018

Letošnje geslo “Zakaj imam rad/a svojo šolsko knjižnico” poudarja samoreflektivno – čustveno komponento pomena šolskih knjižnic posameznikom in skupnostim. Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju medosebnih kompetenc, spodbujanju k strpnosti s sprejemanjem drugačnosti in pri razvoju posameznikovega kritičnega mišljenja, šolski knjižničarji pa so pomemben člen med učencem, učitelji in starši s sodelovanjem pri medpredmetnem poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in ostalih kompetenc, ki so potrebne za delovanje v današnji družbi.

S praznovanjem mednarodnega meseca šolskih knjižnic lahko spodbudimo k razmišljanju o široki paleti dejavnosti, s katerimi knjižnice učence in starše opremljajo za življenje.

 

V naši šolski knjižnici smo v mesecu oktobru 2018 pripravili več razstav in izvajali dejavnosti na temo branja in promocije šolske knjižnice:

  • Razstava knjig v okviru projekta Rastem s knjigo, s katero smo želeli izpostaviti doslej izbrane knjige, še posebej letošnjo Avtobus ob treh.
  • Razstava Beremo skupaj v šolski knjižnici in na hodniku pred predavalnico (v času roditeljskih sestankov), s katero smo želeli starše in učence opozoriti na pomen skupnega branja. Še posebej smo k skupnemu branju pozvali starše prvošolcev na roditeljskem sestanku.
  • Na podružnični šoli Dobrnič so učenci razmišljali o pomenu šolske knjižnice, oz. Zakaj imam rad šolsko knjižnico?. Nastali so zanimivi odgovori, zato so učenci na to temo oblikovali tudi razstavni pano, katerega so dopolnili s svojimi najljubšimi knjigami.
  • Knjižna uganka meseca oktobra je bila tudi letos posvečena mesecu šolskih knjižnic, tokratna tema je bila postavitev gradiva v šolski knjižnici.
  • V tem mesecu, in sicer 16. oktobra, nas je obiskala tudi ilustratorka, domačinka Marta Bartolj, ki je učencem 5. in 6. razreda predstavila pot knjige od osnutka do izida in predstavila svojo knjigo Kje si?.
  • V tednu otroka smo na razstavnem panoju izobesili Lainščkovo pesem Prosti čas. Učenci 5. in 6. razreda so v prostem času, ki ga preživijo v šolski knjižnici, pesem ilustrirali in okrasili pano. Sočasno pa smo poiskali in izpostavili knjige, ki opisujejo igre in ustvarjanje v prostem času.

 

Rastem s knjigo 2018

V petek, 21. septembra 2018, so imeli sedmošolci kulturni dan z naslovom Rastem s knjigo.

V šolskem letu 2018/2019 poteka projekt »Rastem s knjigo OŠ« za sedmošolce že trinajstič. Gre za nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture, s katerim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

Za osnovnošolce je bila izbrana knjiga pisateljice Nataše Konc Lorenzutti: Avtobus ob treh (22.000 izvodov).

Nataša Konc Lorenzutti: AVTOBUS OB TREH (ali Društvo mlajših starejših bratov)

Založba Miš, Ljubljana, 2016

csm Avtobus ob treh naslovka

Ogledate si lahko predstavitveni film.

 

Dostopnost