3. planinski pohod na Ostri vrh nad Čušperkom
Čeprav nas je tokrat spremljalo oblačno vreme, ki je skorajda obetalo dež, nas le to ni ustavilo pri izvedbi našega 3. planinskega pohoda. Z nasmehi na obrazih in polni pričakovanj, smo se z avtobusom odpravili proti Čušperku, kjer se je naš pohod tudi začel. Čeprav ni bilo sonca in je bila pot prijetno sveža, smo bili odločeni, da uživamo v vseh lepotah narave, ki so nas čakale. Učenci so se med vožnjo že veselili prihajajoče pustolovščine, nekateri so pokramljali, drugi pa premišljevali o tem, kaj vse bodo videli na poti. Ob prihodu smo najprej ponovili osnovna pravila pohodništva, tako smo se pripravljeni podali na pot. Z nami so bili tudi prijazni vodniki iz planinskega društva Trebnje, ki so nas pospremili in nas usmerjali na naši poti. Po uvodnem pozdravu smo začeli pohod, ki nas je kmalu pripeljal do prve zanimivosti – Martinovčeve apnenice. Ta zgodovinski spomenik nas je spomnil na pomembnost tradicionalnih obrti in delavnosti v preteklosti naših prednikov.
Pot nas je nato vodila skozi gozd, kjer smo naleteli na številne pomladne cvetlice. Vodnica Marjeta nam je predajala svoje znanje o cvetlicah, predstavila nam je imena in zanimivosti teh rastlin. Spoznali smo pljučnik, lapuh, navadni volčin in konopnico, med drugim pa še mnoge druge zanimive rastlinske vrste, katerih imena so nas popeljala v svet naravnih lepot tega področja. Učenci so bili navdušeni in radovedni, saj so se lahko učili neposredno v naravi.
Na poti smo naredili nekaj manjših postankov za okrepčila, kar nam je omogočilo, da smo si napolnili »baterije« pred nadaljevanjem poti. Kmalu smo dosegli vrh – Ostri vrh nad Čušperkom, kjer so učenci iz nahrbtnikov »potegnili« vse dobrote in se okrepčali. Hitro nas je hladen veter spet pognal v gibanje, tako da smo nadaljevali naš pohod. Odpravili smo se proti Staremu
gradu, kjer smo si ogledali ostanke tega zgodovinskega objekta. Eden izmed učencev nam je celo prebral nekaj zanimivosti o tem gradu, kar je dodalo še posebno vrednost naši pustolovščini.
Po ogledu smo se odpravili nazaj v dolino, kjer smo se pogovarjali o prehojeni poti, razmišljali o tem, kar smo spoznali, in obnavljali pridobljeno znanje. Pot nas je peljala skozi lepe krajine, pogovori pa so nas povezali in nas spomnili na vse, kar smo doživeli. Na našem izhodišču nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal nazaj – OŠ Trebnje.
Ob koncu pohoda so bili vsi učenci, od prvega do devetega razreda, zelo zadovoljni. Pohvalili smo jih za spoštljivo obnašanje do narave. Učiteljica in vodn
iki smo bili ponosni na njihovo odgovorno in kulturno obnašanje, ki so jo izkazali med pohodom. Veselimo se že novih dogodivščin in novih korakov na poti, ki nas bodo vodile v raziskovanje nečesa novega.
Zapisala: Tina Dragić, mentorica planinskega krožka
