Športni dan – Planica
V četrtek, 27. marca 2025, smo se učenci osmega razreda odpravili na športni dan v Planico. Res je bila pot do tja dolga nekaj ur, a smo se s sošolci na avtobusu zabavali. Med potjo smo se ustavili na daljšem postanku, kjer smo opazili tudi učence drugih šol, ki so potovali v Planico.
Ko smo prispeli v Kranjsko Goro, smo na cestah zagledali precej policistov, a nam je učiteljica pojasnila, da so tam zaradi varnosti med tekmovanjem. Ko je avtobus parkiral na parkirišču, smo z navdušenjem izstopili. Preden smo se lahko odpravili na prizorišče dogajanja, so nam razredniki razdelili vstopnice in nas opozorili, naj se vedemo kulturno. Pri vhodu so nam pregledali vstopnice in nahrbtnike. Ko smo končno prispeli na prizorišče, smo najprej zagledali velikanko, ki se je lesketala v vsej svoji veličini. In takoj smo zagledali prvega skakalca. Resda smo zamudili večji del prvega kroga poskusnih skokov, a smo prišli pravočasno, da smo lahko gledali slovenske skakalce pri njihovem prvem skoku. Sledil je drugi krog poskusnih skokov, ki je hitro minil, saj so tekmovalci skakali drug za drugim v kratkih časovnih razmikih. V poskusnih krogih je najdaljši skok dosegel naš rojak Domen Prevc, ki je skočil kar 246,5 metra, kar je bil tudi najdaljši polet dneva. Nato so sledile kvalifikacije. Najprej so skočili trije slovenski skakalci, ki so dosegli zelo dobre rezultate. Nato je skočilo še nekaj drugih tekmovalcev, a so se pojavile težave z vetrom, zaradi katerih so morali tekmovalci dlje čakati na svoj nastop. Napetost se je z vsako minuto povečevala. Medtem ko smo pričakovali skoke zadnjih Slovencev tega dne, je nekaterim uspelo dobiti podpise in se fotografirati z nekaterimi skakalci, ki so že opravili svoj krog. Zadnja dva slovenska skakalca sta nastopila čisto na koncu. Dosegla sta izjemen uspeh, vendar nobenemu ni uspelo osvojiti prvega mesta. Na koncu je bil prvi Nemec Andreas Wellinger s kar 227 metrov dolgim skokom. Po kvalifikacijah smo se hitro odpravili na avtobus, čeprav je bila napovedana tudi glasbena točka, saj nas je zeblo do kosti. Na poti domov smo se nasmejali na račun drugih sošolcev. Domov smo se vrnili predčasno, kar nas je kar presenetilo, saj ponavadi zamujamo. Če bi vprašali katerega koli osmošolca, kako mu je bilo, bi vam najverjetneje povedal, da je izjemno užival, saj se je lahko ves dan zabaval, seveda spoštljivo.
Vera Vencelj
foto: Urška Barle
